Imamo dogovor: Rusija in Turčija rešili vsa vprašanja o Turškem toku
Turčija je z Gazpromom dosegla dogovor glede financiranja projekta Turški tok na svojem ozemlju, je sporočil Burkhan Ozdzhan ob robu 22. Svetovnega naftnega kongresa o Istanbulu. Ob tem je dodal, da ne more posredovati konkretnih številk in obresti, poroča RT.
Ozdzhan, direktor državnega podjetja Votas, ki je zadolženo za postavljanje cevovoda, je tudi povedal, da se pozitivno odvija proces pridobivanja dovoljenj za drugi krak Turškega toka, ki vodi proti Evropi, in ne pričakujejo nepredvidenih zapletov.
Plinovod naj bi prišel na površje Turčije v evropskem delu državo, trenutnega mesta pa še ni moč navesti, ker še potekajo inženirska dela. Obstaja informacija, da bo plinovod verjetno pripeljan do Frakije na področju Kijikjoja, a še ni nujno, da bo tako na koncu obveljalo, je povedal Ozdzhan.
Predsednik Inštituta za energetiko in finance Vladimir Fejgin je izjavo Ozdzhana komentiral z besedami, da verjame, da bo Turčija prevzela financiranje kopenskega dela Turškega toka, ki je le manjši del plinovoda, že sam sporazum pa priča v tem, da turška oblast v celoti podpira ta investicijski projekt.
Ruski strokovnjak ocenjuje, da bo usklajevanje drugega kraka Turškega toka proti Evropi vzelo najmanj leto dni, saj zahteva uskladitev na evropskem trgu, ki ni tako enostavna. Evropski del je bolj zapleten od turškega, kjer je šlo za notranji dogovor s turškimi partnerji.
Bolgarski premier Bojko Borsov je ob robu istanbulskega naftnega kongresa dejal, da Bolgarija računa na sporazum s Srbijo o pretoku plina po Turškem toku. Kot je povedal, je Sofija že podpisala »zemljevid poti«, ki predvideva pretok 15,7 milijard m3 plina na leto, medtem ko bi sporazum z Beogradom omogočil pretok 10 milijard m3 iz Bolgarije v Srbijo.
Če Rusija želi prekiniti tranzit plina preko Ukrajine, lahko jemljemo plin iz Turškega toka, je dejal Borisov. Da bo krak Turškega toka šel skozi Srbijo in zahodni Balkan, pa pričakuje tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki meni, da je to v interesu Srbije in drugih držav v regiji. Za RT je povedal, da Srbija želi doprinesti k reševanju problemov zagotavljanja energetske varnosti in čakajo odgovor evropskih partnerjev.
»Plavanje s tokom«: Bo sibirski plin pozdravil odnose med Moskvo in Ankaro?