Kaj imajo skupnega ruski vareniki in slovenski žlikrofi?
O tem, kaj so to žlikrofi in kako jih pripraviti, vam ne morem razlagati. Dvomim pa, da vsi poznate varenike. Ime izhaja iz ruskega glagola варить (varit' – kuhati), saj varenike kuhamo in ne pečemo. V bistvu to niti ni povsem ruska hrana. Ukrajinci bodo rekli, da je njihova in prav bodo imeli. Vendar so se vareniki z leti v Rusiji že tako udomačili, da so dobili nekatere svoje lastnosti, po katerih se razlikujejo od ukrajinskih. Razlike so sicer majhne – navadno se ruski od ukrajinskih razlikujejo zgolj po pregibu ob robovih, medtem ko je vsebina ista: kuhano nekvašeno testo polnjeno s krompirjem, gobami, ocvirki, zeljem, smetano, jagodami in drugim sadjem.
Za varenike obstajajo različna poimenovanja in nadevi, razlikujejo pa se tudi po zunanjosti, odvisno od tega ali se nahajate na vzhodu, v Sibiriji ali na zahodu Rusije. Na primer v marijski kuhinji jim pravijo podkogoli, na zahodu Rusije pa kolduni.
Italijanski ravioli in kitajski pelmeni se zelo razlikujejo od varenikov, medtem ko so jim žlikrofi bolj sorodni. To ne preseneča, saj so vareniki slovanska hrana.
Vir: Lori/Legion-Media
Tradicionalno se vareniki postrežejo s kislo smetano, obliti z maslom in posipani z ocvirki, v kolikor pa gre za varenike z jagodičevjem (po tradiciji sicer z višnjo), jih posipajo s sladkorjem v prahu in postrežejo z marmelado.
Glavna razlika med vareniki in žlikrofi je oblika. Na koncih ruske varenike priščipnejo na poseben način, da dobijo »jelko«. So tudi dvakrat večji, vendar po okusu precej podobni. Spodaj je recept za varenike s krompirjem in gobami, ki ga lahko preizkusite sami!
SESTAVINE:
Testo
900 g pšenične moke
500 ml krompirjevega prevretka
2 jajci
Nadev
800 g krompirja
500 svežih belih gob
250 g mlade čebule
sol in črni poper po okusu
4 žlice rastlinskega olja
Postopek
Vir: Aleksandra Gorbatenko
1. korak: Očistimo krompir, ga postavimo v lonec z vodo, skuhamo in na koncu posolimo po okusu. Krompirjevega prevretka ne zlijemo stran, saj ga bomo kasneje potrebovali za testo. Krompir dobro premečkamo.
2. korak: Čebulo in gobe narežemo na majhne kocke in jih pražimo na olju 10-15 min, da vsa vlaga izpari, čebula in gobe pa porumenijo. Nato posolimo in popopramo po okusu.
3. korak: Krompirjev pire in popraženo gobovo zmes združimo in dobro premešamo. Na tej točki je pomembno, da ne pojemo vsega nadeva takoj!
4. korak: Medtem ko se nadev hladi, pripravimo testo. Najprej potrosimo moko, nato pripravimo ostale sestavine – krompirjev prevretek in jajce. Od naštetih sestavin za testo sama najprej uporabim polovico, saj je v dveh delih testo lažje zamesiti. Za prvo testo tako uporabim 450 g moke, 1 jajce in 250 ml krompirjevega prevretka.
5. korak: Ko zamesimo testo, mora biti mehko (zaradi prevretka). Soli ni treba dodajati, saj smo med kuhanjem že solili krompir. Pripravljeno testo za nekaj časa zavijemo v folijo.
6. korak: Testo in nadev sta gotova, zato lahko začnemo delati varenike. Iz testa izrežemo manjši kos in ga razvaljamo v obliko klobase. To »klobaso« nato narežemo na kose in razvaljamo vsak košček, da dobimo koščke premera 6-7 mm. V sredino damo nadev, robove pa priščipnemo v obliko »jelke«.
Glavno pri tem je, da se naučimo vihati robove. Če tega še niste delali, povabite k sebi znanca ali znanko iz Rusije – naj vas on ali ona nauči!
7. korak: Varenike nato damo v lonec z vodo in kuhamo. Kuhamo jih še 7 minut po tem, ko voda zavre. Lahko pa jih po izdelavi seveda tudi zamrznemo in skuhamo naslednjič.
Ali veste, da Rusi pozimi postavljajo varenike ali pelmene na balkon, da zamrznejo? Takšen način zamrzovanja je razširjen še posebej v Sibiriji in na Daljnem vzhodu, saj tam ne poznajo odjuge.
9. korak: Postrežemo s kislo smetano in/ali z maslom.
Pa dober tek!
Mimogrede, zelo okusno o varenikih piše Nikolaj Vasiljevič Gogolj v delu Večeri na pristavi blizu Dikanjke.