Ukrajina v Haagu vložila tožbo proti Rusiji
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je ukrajinskemu zunanjemu ministrstvu naročil, da na mednarodnem sodišču v Haagu vloži novo tožbo proti Rusiji, je sporočila predsednikova služba za stike z javnostjo, poroča Lenta.ru.
Po mnenju političnega vodstva Ukrajine naj bi Rusija kršila Konvencijo o boju proti terorizmu in Konvencijo o zavračanju vseh oblik rasne diskriminacije. Služba ukrajinskega predsednika je ob tem obtožila Rusko federacijo, da »tri leta grobo krši mednarodno pravo«, Ukrajina pa bo v Haag poslala vse potrebne dokumente. Ukrajinske oblasti navajajo priključitev Krima (sami jo navajajo kot »aneksacijo«), »nezakonito okupacijo vzhodnega dela naše države na območju Donecke in Luganske oblasti« ter »izvajanje politike uničevanja in diskriminacije na Krimu«.
Porošenko je za povrh obtožil Moskvo, da je izvedla več vojnih zločinov proti civilistom in da je vpletena v strmoglavljenje malezijskega letala Boeing 777. Ukrajina je sicer proti Rusiji vlagala tožbe že v preteklosti. Med drugim je lani Rusijo tožila za kršenje Konvencije o pomorskem pravu, češ da pridobiva nafto in plin na ozemlju Ukrajine ter onesnažuje okolico Črnega morja.
Krim je postal del Rusije marca leta 2014, na podlagi referenduma, na katerem se je velika večina državljanov (97,47% glasov v Republiki Krim in 96,59% glasov v Sevastopolu) odločila za priključitev polotoka Ruski federaciji. Kijev ima Krim še naprej za svoje ozemlje pod okupacijo tuje države, medtem ko Moskva poudarja, da je priključitev polotoka v skladu z mednarodnim pravom in s pravico ljudstva do samoodločbe. Nedavno je tudi vodja turške delegacije, ki je obiskala polotok, priznal, da na Krimu ne prihaja do kršenja človekovih pravic ali diskriminacije neruskih manjšin, a bo Turčija kljub temu še naprej smatrala Krim za del Ukrajine, kar je napovedal zunanji minister te države. Prav tako je poleti načelno naklonjenost priznanju Krima kot dela Rusije izrazila francoska parlamentarna delegacija.
Moskva prav tako zavrača obtožbe Kijeva, da je Rusija vpletena v konflikt v regiji Donbas v vzhodni Ukrajini. Med drugim se sklicuje tudi na odsotnost dokazov. Ruski mediji so prav tako večkrat poročali o vojnih zločinih ukrajinske strani, ki je v svojih napadih v okviru t. i. »protiteroristične operacije« ubijala civiliste in uničevala domove.
Obtožbe, da je Rusija kriva za strmoglavljenje letala Boeing 777 družbe Malaysia Airlines nad vzhodno Ukrajino, so v Državni dumi označili za provokacijo. Ruska stran je večkrat tudi poudarila, da preiskovalci niso vzeli v obzir nekaterih dokazov, ki bi lahko spremenili rezultate preiskave.
Medtem pa je Republika Krim kot subjekt Ruske federacije pripravila osnutek resolucije OZN, ki zahteva priznanje, da je na polotoku pod ukrajinsko oblastjo prihajalo do kršenja človekovih pravic. Kot piše Rossijska gazeta, krimske oblasti s tem dokumentom odgovarjajo na nedavno sprejeto resolucijo OZN, ki obsoja domnevno kršenje človekovih pravic na polotoku pod rusko oblastjo. Za dokument, ki ga je predlagala Ukrajina, je glasovalo 70 držav OZN, 26 jih je bilo proti, 77 se jih je vzdržalo, 20 držav ni glasovalo, kar pravzaprav pomeni, da je dokument dejansko podprlo le 36% članic OZN, piše ruski časnik.
»Osnutek krimske resolucije OZN o Ukrajini je že pripravljen. Ta odraža široko obdobje vseh dogodkov, ki so povezani tudi s kršenjem človekovih pravic na Krimu v času ukrajinske oblasti. Potrudili smo se, da smo kronološko opisali vso situacijo,« je za RIA Novosti pojasnil Zaur Smirnov, predsednik odbora za mednarodne zadeve Republike Krim, ki je še dodal, da bodo k resoluciji dodali vse ustrezne dokumente.