Rusija in Kitajska proti ameriškemu protiraketnemu ščitu na Korejskem polotoku

12. januarja sta namestnika zunanjih ministrov Rusije in Kitajske sklenila dogovor, da vzdržujeta strateško ravnotežje moči v severnovzhodni Aziji in skupaj nastopita proti ameriškemu sistemu protizračne obrambe THAAD, ki ga bodo postavili v Južni Koreji, je poročala novičarska agencija Interfaks.

Ruski in kitajski minister za obrambo pravita, da sposobnosti ameriškega globalnega sistema za protiraketno obrambo, zlasti pa njena evropska komponenta, presegajo obrambne potrebe.

Putin: Rusija ima dolgoročni nacionalni interes, da se povezuje z Vzhodom

Severnokorejski program balističnih raket je še v otroški fazi, medtem ko Iran, proti kateremu naj bi bil usmerjen ameriški protiraketni ščit v Evropi, ne predstavlja več resne nevarnosti, saj je bil z Iranom dosežen dogovor o jedrskem programu Teherana, je opozoril general-polkovnik Viktor Poznihir, prvi namestnik vodje glavnega operativnega oddelka ruskega generalštaba.

»Pod pretvezo zoperstavljanja domnevni raketni nevarnosti Severne Koreje in Irana Američani vzpostavljajo sistem, ki se bo v prvi vrsti zoperstavljal in bo ogrožal ruske ter kitajske rakete,« je dejal general Poznihir.

Gre za zaščito Južne Koreje?

»Odločitev o namestitvi ameriškega sistema protiraketne obrambe je bila sprejeta pred dvema letoma, da bi zaščitili Južno Korejo pred njeno severno sosedo. Gre za močan protiraketni ščit, ki bo lahko zadel sovražnikove balistične rakete kmalu po njihovi izstrelitvi,« razlaga Aleksej Maslov, vodja oddelka za orientalske študije na Visoki šoli za ekonomijo.

Sistem THAAD je razvil ameriški obrambni velikan Lockheed Martin in je učinkovit v boju proti raketam kratkega dosega (do 800 kilometrov). »Sistem bo nameščen v neposredni bližini meje s Severno Korejo, nekaj elementov pa bodo postavili globoko v južnokorejskem ozemlju. Tako bo nastalo več obrambnih linij,« je pojasnil Maslov. Dodal je, da bo radarska komponenta lahko pokrivala območje z dosegom 1000 kilometrov, kar pomeni, da delno pokriva tudi rusko in kitajsko ozemlje.

THAAD bo opremljen z ameriškimi raketami zemlja-zrak znamke Patriot in s sistemom Aegis Shore z izstrelitvenimi sistemi MK-41 za prestrezne rakete SM-3. Te rakete lahko uničijo satelite v nižji zemeljski orbiti, pravi Maslov.

Kaj skrbi Rusijo in Kitajsko?

»Kitajska in Rusija sta nezadovoljni, da Američani postavljajo sistem, ki posega v vojaško infrastrukturo naših držav, namesto da bi skupaj naslovili problem Severne Koreje,« je rekel Dmitrij Safonov, vojaški strokovnjak ruskega dnevnika Izvestija.

Bloomberg: Ustvarjata Rusija in Kitajska alternativni center moči nasproti ZDA?

Safonov je dodal, da je izstrelitvene sisteme MK-41 mogoče oborožiti ne samo s prestreznimi raketami SM-3, ampak tudi z vodenimi raketami Tomahawk, ki imajo doseg 2500 kilometrov. Tako lahko raketni obrambni sistem hitro postane tudi sistem za raketno napadanje.

Safonov in Maslov se strinjata, da Washington nehote potiska Moskvo in Peking v sodelovanje in razvoj lastnega sistema protiraketne obrambe. »S Kitajci smo na to temo imeli vrsto pogovorov in naši državi delata na načrtu za skupno delovanje. Razmišljajo tudi o izvedbi skupne protiraketne vaje, saj so pripravljalne vaje potrebne,« je dejal Safonov.

Glavobol za Kitajsko

Vendar pa vsi analitiki ne zagovarjajo teze, da bo Rusija izvajala agresivno politiko zoperstavljanja proti ameriškemu protiraketnemu sistemu v Južni Koreji. Kar je najbolj pomembno, Moskva ne bo nameščala dodatnih enot na ruskem Daljnem vzhodu, ne bo usmerjala svojih raket proti elementom sistema THADD in ne bo drugače zapletala odnosov s Seulom, je dejal Viktor Murahovski, glavni urednik revije Arzenal očetnjave (Arzenal otečestva).

Strokovnjaki: Prihodnost sveta je v rokah Kitajske, ZDA in Rusije

»Sistem THAAD v Južni Koreji ni strateški, temveč taktični, in ne predstavlja neposredne nevarnosti za Rusijo, saj so naše udarne sile nameščene na razdalji, ki bistveno prekaša njegove sposobnosti. THAAD je bolj glavobol za Kitajsko, ker so njene strateške jedrske sile še vedno dokaj omejene, ko gre za njihovo število in sposobnosti,« je povedal Murahovski. Urednik revije je še dodal, da se bo kitajsko vodstvo pogovarjalo in barantalo z ZDA o tej temi, medtem ko razvoj obrambnega koncepta z Rusijo zanje predstavlja plan B.

»Kar se tiče Severne Koreje, se bo Moskva zavzemala za politične in diplomatske, ne pa vojaške rešitve. Poskušali bomo nadaljevati pogovore šesterice o jedrskem programu Pjongjanga ob sodelovanju vodilnih svetovnih sil,« je sklenil Murahovski.

Ali lahko Moskva ustavi Kim Džong Una?