Zakaj Rusi vsako leto ob Dnevu zmage pripravijo vojaško parado?

Vir: Varvara Grankova

Vsakič, ko sociologi Rusom zastavijo vprašanje, nad katerim dosežkom svoje države so najbolj ponosni, že 20 let odgovarjajo eno in isto: “Nad zmago v Veliki domovinski vojni 1941-1945”. Ne preseneča, da je Dan zmage nad nacistično Nemčijo 9 maja – eden od najbolj narodnih praznikov Rusije, ki povezuje ljudi z najrazličnejšimi svetovnimi nazori. Samo lani je na slovesnostih, ki so bile posvečene zmagi, sodelovalo okoli 24 milijonov ljudi, kar pomeni, da je sodeloval skorajda vsaki šesti prebivalec Rusije.

Ena od najbolj prepoznavnih podob praznika – skupaj s večernim ognjemetom in nageljni, ki jih delijo veteranom – je moskovska Parada zmage. Ob tej priložnosti po tlakovcih Rdečega trga vsako leto koraka na tisoče vojakov, na paradi pa predstavijo tudi vojaško tehniko – leta 2015 denimo tank “Armata”, nad parado pa osebno bdi minister za obrambo, ki je trenutno Sergej Šojgu. Za pripravo jubilejne parade leta 2015 so porabili kar 810 milijonov rubljev (14,4 milijona dolarjev), lani pa – 295 milijonov rubljev (5,1 milijona dolarjev)

»Zbogom, tovariši! Borite se in ne se bati!«

Razsežnosti ruskih parad so edinstven pojav. V zahodni Evropi in ZDA konca II. svetovne vojne ne obeležujejo z vojaškimi paradami. Kitajska je pripravila ogromen pregled svojih vojska septembra 2015, v čast 70. obletnici konca II. svetovne vojne, vendar je šlo za enkratno akcijo. V Rusiji bodo pripravili že tisočo parado, saj gre za vsakoletni dogodek. Zakaj?

Vedno ni bilo tako

Morda se sliši čudno, vendar so parade v ZSSR, ki je zmagala v Veliki domovinski vojni, pripravljali precej bolj skromne parade. Poleg tega so bile bolj poredko. Potem, ko je junija 1945 na Rdečem trgu potekala prva Parada zmage, med katero so sovjetski vojaki k Mavzoleju odvrgli nacistične simbole, kar 20 let niso pripravili ene same parade. 

Kot je opozoril zgodovinar Denis Babičenko, sta se tako Josif Stalin kot njegov naslednik Nikita Hruščov bala krepitve politične moči vojaških poveljnikov Velike domovinske vojne, zato nista usmerjala pozornosti na njihove zasluge in zasluge drugih veteranov. Do leta 1965 Dan zmage sploh ni bil dela prost dan.

Umetnost in preživetje: 10 risb iz obleganega Leningrada

Prvi sovjetski voditelj, pod katerim so Dan zmage začeli praznovali na veliko – na državnem nivoju in po vsej Rusiji – je bil Leonid Brežnjev (bil je generalni sekretar, kar je nekdanja dolžnost v ZSSR – od leta 1966 do 1982). A celo pri njem so parade potekale samo v jubilejnih letih. Zadnja sovjetska parada je potekala leta 1990, v prvih nekaj letih nove Rusije pa komemoracije sploh niso pripravljali. Obnovili so jih leta 1995, vse od leta 2000 pa potekajo v ogromnih razsežnostih.

Pomen je v enotnosti

Zgodovinar Dmitrij Andrejev je v pogovoru za RBTH pojasnil, da je za sodobno Rusijo Dan zmage pomemben kot redka priložnost, ki povezuje državo. “Dan zmage in prostor spomina okoli njega dajeta občutek narodne enotnosti in soglasja,“ je pojasnil Andrejev.

Parada, salut z ognjemetom in “Nesmrtni polk” - vsi omenjeni rituali krepijo idejo enotnosti okrog skupnega spomina. Oblast poskuša vse te rituale maksimalno izkoristiti za potrebe ohranjanja narodne enotnosti. Zaradi tega postaja Dan zmage, katerega del je tudi Vojaška parada, čedalje bolj obsežen.

Moskovčani se včasih pritožujejo, da je neudobno parado spremljati v živo. “Blizu ni mogoče priti, nič se ne vidi, “je zapisal bloger Ilija Varlamov. “Parade ne delajo za ljudi, pač pa za televizijsko razglednico. Zakaj denimo ne organizirajo tribun za preproste ljudi?” Varlamov oblast kritizira tudi zato, ker meša Dan zmage, praznik spomina in žalosti in “demonstracijo vojaške moči.”

Dejstvo je, da je parada všeč veliki večini Rusov (96%, po raziskavi “Levada-centra”). “Še v mojem otroštvu smo s starši vsako leto spremljali parado,” se spominja Julija Kovaljova, 24-letna Moskovčanka. “Prijetno je gledati, kako fantje korakajo povsem sinhronizirano, spreljati močno vojaško tehniko in slišati vzklike ‘ura’! Postajamo ponosni, pojavi se občutek zaščitenosti. Gre za super tradicijo, ki jo velja nadaljevati.”

Na Rdečem trgu so obudili legendarno parado iz leta 1941