Večina Nemcev bi ob »ruskem napadu« ostala doma, Poljska za širitev NATA

Večina Nemcev ni pripravljena vojaško podpreti vzhodnih zaveznikov v zvezi NATO »v primeru napada Rusije«, piše Die Welt, ki povzema rezultate mednarodne ankete.

V nasprotju z rezultati ankete pa je nemška vlada pripravljena, da v »kritični situaciji« prevzame nase glavno vlogo v ščitenju Evrope proti »ruski invaziji«. Nemška vojska redno prevzema vodilno vlogo med slami za hitro reagiranje zveze NATO. Pod poveljstvom Berlina je tudi 450 vojakov v Litvi in vrsta tankov Natovih bataljonov, namenjenih »odvračanju Rusije in zaščiti države«.

V državah, kot so Nizozemska, Poljska, Kanada in ZDA, je pomoč zavrnilo 23%, 26% in 31% vprašanih. V Franciji in Veliki Britaniji se je proti vojaški podpori izreklo 43% vprašanih prebivalcev, v Španiji pa 46%. Vojaški pomoči so najbolj nasprotovale ženske, in sicer s kar 62%, povzemajo rezultate ankete pri RT.

Medtem je poljski voditelj Andrzej Duda na mednarodni varnostni konferenci GLOBSEC-2017 v Bratislavi izjavil, da Varšava podpira širitev Severnoatlantskega zavezništva proti jugu in vzhodu, saj noče ostati na periferiji zveze NATO. Predstavniki Poljske so sicer večkrat govorili o domnevni nevarnosti s strani Rusije ter pozivali h krepitvi kontingenta zavezništva na Poljskem, poroča Vzgljad.

Uradna Moskva je večkrat poudarila, da Rusija nikoli ne bo napadla nobene članice zveze NATO, hkrati pa je izražala zaskrbljenost zaradi krepitve Natovih sil v Evropi in gradnje protiraketnega ščita na Poljskem. Zunanji minister Sergej Lavrov je pred časom izjavil, da se v zavezništvu tega v resnici zavedajo, a izkoriščajo to razlago, da bi povečali svojo vojaško prisotnost ob mejah z Rusijo.

Iz Estonije so danes popoldne tudi sporočili, da so estonske oblasti ukazale dvema ruskima konzuloma, da zapustita državo. Rusko zunanje ministrstvo je odločitev Talina označilo za "nov neprijateljski in neutemeljen akt" ter napovedalo odgovor.