Litva: Strah pred »hibridno vojno« z Rusijo in »sramotni« status ruske manjšine
Litovske oblasti napovedujejo, da se bodo v Litvi vsi do zadnjega upirali »agresorju«, aktivisti pa že ustanavljajo »narodno prostovoljsko vojsko«, poroča Sky News.
Novinar John Sparks je v pogovoru z litvanskimi carniki izvedel, da na meji z Rusijo postavljajo dva metra visoko ograjo, ki naj bi k pripomogla k večjemu občutku varnosti prebivalcev, čeprav sam izraža dvome o možnosti življenja v miru, češ da »sta Rusija in njena zaveznica Belorusija tako blizu«. »Litvanci so tako šokirani zaradi trenutne politične situacije, da so se mnogi že začeli pripravljati na vojno,« poroča v reportaži.
V Vilni se je pogovarjal s člani tako imenovane »Strelske zveze«. V prostovoljski organizaciji, ki napoveduje »odpor proti agresorju«, skokovito narašča članstvo, saj se je po besedah enega od aktivistov število članov v treh letih povečalo s 50 na več kot 3000. Po poročanju tega medija se uradna Vilna boji napadov v okviru »hibridnega vojskovanja« in provociranja nemških vojakov, ki so v državi od februarja 2017, poroča RIA Novosti.
V litovskem parlamentu so organizirali mednarodno konferenco o krepitvi odpornosti javnosti v baltskih državah pred "hibridnimi nevarnostmi". Tam je v petek nastopil tudi ameriški strokovnjak za vprašanja obrambe Samuel Gardiner, ki je poudaril, da varnost baltskih držav ni med 10 glavnimi varnostnimi prioritetami administracije Donalda Trumpa, ki bo več pozornosti med drugim namenila Bližnjemu vzhodu, Severni Koreji in Mehiki.
V začetku tedna je nemško zunanje ministrstvo celo napovedalo, da bo baltskim državam nudilo pomoč proti »lažnim novicam« in »sistematičnemu dezinformiranju«, ki naj bi ga spodbujala Rusija. V torek je estonski premier Juri Ratas predlagal ustanavljanje domačih medijev v ruščini, ki bi se zoperstavljali ruskim informacijskim kanalom, poroča Vzgljad.
Litvanski novinar Sergej Perepelica pa je za Radio Sputnik Litva pojasnil, da v Estoniji in Latviji navkljub priporočilom Evropske unije še naprej obstaja »sramotni institut nedržavljanstva« rusko govoreče manjšine, oblasti pa nasploh prezirajo ta del prebivalstva, nad čemer so zaskrbljenost izrazili tudi v Združenih državah Amerike.
»S takšnim odnosom do nacionalnih manjšin so oblasti baltskih držav same ustvarile pogoje za nezadovoljstvo,« je povedal Perepelica. Predstavil je mnenje raziskovalcev ameriškega možganskega trusta Rand Corporation, ki uživa finančno podporo vlade, da lahko slab odnos oblasti do rusko govoreče manjšine služi kot vir zaostrovanja napetosti v regiji, zato bi morale oblasti v baltskih državah prisluhniti težavam ruske manjšine, normalizacija odnosov s tamkajšnjimi Rusi pa bi morala biti prioritetna naloga.
Kot smo že poročali, so bili zaposleni na televizijski postaji TV3 na začetku tedna šokirani, ko so gledalci v televizijski anketi o prisotnosti "ruske propagande" s 83% glasovali, da pri ruskem poročanju »ne gre za propagando«, temveč »Rusija govori resnico«. Zaostren odnos do Rusije v Litvi ponazarja tudi odločitev tamkajšnjih kinematografov, da ne predvajajo ruskega junaškega filma Zaščitniki, ki mu očitajo »prekomerno razkazovanje moči ruske vojske«.